Biti posameznik, ki je dobro prilagojen globoko nezdravi družbi, ni nobeno merilo psihičnega zdravja.

Jiddu Krishnamourti (indijski duhovni učitelj, 1895- 1986)

Jiddu Krishnamourti je eden mojih najljubših mislecev, ki je med ostalim ustanovil tudi srednjo šolo v Angliji (verjetno ta obstoja še danes) in morda bo mnogim, ki se ubadate z vzgojo svojih otrok v puberteti ( in kolikor vem vas je takih med nami kar nekaj), gornji citat v tolažbo.

Swami Anandakapila pravi, da so medsebojni odnosi najtežja joga in k temu bi dodala, da je konstruktivno usmerjanje mladostnika verjetno še malo težja. Z mojimi otroki smo nekako prekrižarili te viharje, na srečo z minimalno, oziroma znosno mero kolateralne škode in danes se dobro razumemo. Pravim »na srečo«, ker pravzaprav v zvezi s tem nimam kakega čudežnega recepta. Že to, da se zavedamo, da vzgajamo otroke za svet, za katerega nimamo pojma kakšen bo čez 20 let, da se po vsej verjetnosti usposabljajo za poklice, ki čez 15 let sploh ne bodo več obstojali in da se v šolskih klopeh gulijo stvari, ki že davno ne veljajo več, ker še niso posodobili učbenikov, je dobro, ker nam pomaga omiliti naše zahteve. Sicer si pa mladostniki, tako kot vsi ostali, želijo spoštovanja, smiselnih in pravičnih pravil (katerih se držijo vsi) in tega, da zaupamo v njih, kot v človeška bitja in v to, da bodo zagotovo spravili svoje življenje v red. V tem obdobju potrebujejo tudi dobre zglede in če smo primerno kritični in samokritični – kje pa so kakšni? V mnogih plemenskih skupnostih pubertete v takem smislu, kot jo poznamo danes, sploh niso poznali. Bil je samo prehod iz otroštva v drugo življenjsko obdobje, ki je imel svoje izzive, vendar starši ob tem niso siveli in otroci niso bili depresivni in niso imeli ekstremno samodestruktivnih ali destruktivnih nagnjenj, razen seveda izjem, ki pa se najdejo povsod. Nekaj odgovornosti za tako stanje nosi torej tudi nezdrava družba v kateri živimo. Naj zaključim z mislijo nekega biologa, katerega imena se zdajle žal ne spomnim, ki takole komentira teorijo evolucije: »Ne drži, da so v naravi preživeli organizmi, ki so bili najmočnejši, ampak so preživeli tisti, ki so našli okolje, v katerem so lahko bili to kar so.«

 

Jaka pa mi je poslal povezavo, ki dobro dopolnjuje to moje razmišljanje.

Sir Ken Robinson: Do schools kill creativity?

www.youtube.com/watch?v=iG9CE55wbtY

HARI OM

Polona Sepe / Ambikananda

 

« Nazaj na seznam člankov